ROKOVANJE S TRADICIJO

torek, 20.03 2018, 15:30

 

Preplet tradicionalnih plesnih melodij, pesmi in zgodb iz Estonije z živo elektroniko

Maarja Nuut, glas, violin

Serija predavanj

SSKJ: rokováti se -újem se nedov. (á ȗ) dajati komu roko: prijateljsko se rokovati; neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati

 

Tradicija ni kamen, h kateremu poromaš, na katerega stopiš ali pa si ga obesiš okrog vratu, ampak je vedno proces, znotraj katerega se izmenjujeta ohranjanje in pozaba, ponavljanje in sprememba. Je proces, znotraj katerega se stara snov v iskanju vitalnega pomena ob stiku z novim časom preoblikuje. Je »nalivanje novega vina v stare steklenice,« kot bi rekla Angela Carter. Je »vstavljanje lastnega srca v drugo telo, ki je daleč starejše,« kot se je v intervjuju za Buklo slikovito izrazila pesnica in kirurginja Veronika Dintinjana. Ustvarjalci so najpomembnejši varuhi tradicije.

Zakaj danes na oder postavljati tradicionalne vsebine in kakšne interpretacije ustvarjalcu omogočajo? Kateri miselni procesi in dileme spremljajo takšen ustvarjalni proces?

Kako (se) torej rokovati s tradicijo? O tem bodo ob svojih projektih spregovorili štirje ustvarjalci.

 

Ana Kučan je krajinska arhitektka, redna prefesorica na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerza v Ljubljani in publicistka. Obnavljanje, posodabljanje tradiciji ali kulturni dediščini pripadajočih objektov je zelo konkreten proces. Ker se morda najbolj od vseh tradicij dotika vsakdanjika prebivalcev, pa je občasno deležen tudi ostrih javnih polemik. Kako krajinski arhitekti pristopajo k tradiciji in kje je v njihovem delu prostor za ustvarjalnost? Izpostavila bo nekaj domačih in tujih krajinskoarhitekturnih projektov, ki jih odlikuje ustvarjalen in  sodoben pristop obnavljanju arhitekturne dediščine.

Pesnik iz Poljanske doline Janez Ramoveš je dobitnik Jenkove nagrade za pesniško zbirko Skuz okn strejlam kurente, eden redkih avtorjev v našem prostoru, ki trmasto vztraja pri pisanju v narečju. Je ustvarjalec, ki se mora, ker piše v narečju, pogosto otepati opredelitev, da je varuh kulturne dediščine. Je avtor, ki svojo pesniški navdih črpa iz trka modernega in tradicionalnega življenja in pesnik, ki si je izmislil alter ego, ljudsko pesnico Marijo Dolinar, da bi z njenimi besedami še bolj jasno izrazil svoje misli.

Jernej Lorenci je gledališki režiser,  ki je za svoje režijske dosežke prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad. Pogosto se loteva odrskih postavitev tradicionalnih vsebin, na ustnem prenosu osnovane literature, v svoje odrske postavitve vedno bolj vnaša tudi pripovedovanje. Po Mrtvecu, ki pride po ljubico (v drami Svetlane Makarovič), Homerjevi Iliadi,  Bibliji, Nebeškem kraljestvu (predstava na podlagi srbske srednjeveške epske poezije)  in Shakespearovi drami Sen kresne noči je v januarju na oder SNG Drame postavil Tavčarjevo Visoško kroniko.

Boštjan Narat je glasbenik, filozof, publicist, ustanovitelj in vodja glasbene skupine Katalena, tiste skupine, ki »prihaja iz Ljubljane in igra ljudsko glasbo«. Zdi se, da se ljudskega gradiva lotevajo premišljeno in sistematično: po poročnih pesmih, pesmih s temo čarovništva, rezijanskih pesmih in otroških izštevankah se na novi, sedmi plošči, ki jo bo skupina predstavila aprila, lotevajo vojaških pesmi. Ob odličnem poznavanju tega, kaj vse ljudsko gradivo ustvarjalcu ponuja, je Narat avtor ene od v našem prostoru bolj jasno artikuliranih misli, kaj pravzaprav danes pomeni igrati ljudsko glasbo.

Estonska violinistka in pevka Maarja Nuut v prepletu tradicionalnih plesnih melodij, pesmi in zgodb z živo elektroniko oblikuje kompleksno razplasteno glasbeno krajino – svet, v katerem se minimalizem in eksperimentalna glasba srečata z ljudskim glasbenim izročilom predvojne Evrope. V glasbenem nastopu Maarja teži k prožnemu, gibkemu stanju – kot mačka pred skokom. Pravi, da to stanje »poraja glasbo in podaljšuje trenutek, v katerem se preoblikuje način videnja, slišanja in zaznavanja. Vedno gre za 'sedanji trenutek', v katerem so stare melodije enako sveže kot pravkar nastale improvizacije«.

Spomladi leta 2013 je Maarja izdala svoj prvenec Soolo, ki je v Evropi pritegnil nemalo pozornosti ter bil deležen odličnih ocen in primerjav s češko avantgardno violinistko Ivo Bittovo. Na Twitterju ga je omenil celo Simon Le Bon, prvi mož benda Duran Duran. Maarja je gostovala po ZDA, Kanadi in Evropi, prejela nagrado za najboljšo izvajalko na Glasbenem tednu v Talinu ter se uspešno predstavila na mednarodnem sejmu WOMEX v Španiji. Od tedaj je iskana gostja različnih pomembnih festivalov, kot so Eurosonic Noordeslag, APAP, Mundial Montreal, Folk Alliance International, MENT Ljubljana, Lost In Music itd.

Maarjin zadnji album Une meeles iz leta 2016 je navdušil poslušalce in kritike po vsem svetu.

»Maarja Nuut s kar se da preprostim pristopom ustvarja neustavljivo privlačno, hipnotično glasbo.« (The Quietus)

Share/Save

Cankarjev dom

Facebook
Elektronska pošta
Spletna stran

MOBILNA APLIKACIJA

Prenesite si brezplačno mobilno aplikacijo.

 

applikacija 

 

        

info@sprosti.se | Splošni pogoji poslovanja in pravno obvetilo | O nas | Piškotki | Vse pravice pridržane © Sprosti.se